Pozdravljeni,

Kot sem vam obljubil, vam želim še razložiti kako se je zaključila vojna proti Bolgariji in pa par zakulisij.

V vojno smo šli, kot prvo v pomoč Grčiji, ki se je znašla pod napadom z štirih strani. Makedonija, Srbija, Bolgarija in Turčija so jih hkrati napadle, v času ko Grčija ni mogla pričakovati pomoči nekaterih ključnih držav, ki so se takrat borile za svoj obstoj.
Kot drugo... Kitajska je bila na polovici do izbrisa, Gruzija pod napadom Poljske, skupaj z pomočjo naše zaveznice Španije. Dve bivši članici našega zavezništva sta imeli velike probleme, če bi pustili da pade Grčija, bi s tem Neutraliji poslali napačno sporočilo. Namreč, da so bivše države AEGISa brez skupne organizacije lahek plen in da si jih lahko privošči vsak komur to paše. Slej ali prej bi bili na vrsti tudi mi.
Naslednji razlog je bil ta, da smo z napadom Slovenije sproducirali več škode, kot bi jo samo preko zavezništev in smo na ta način lahko odločilno razbremenili Gruzijo in Kitajsko. Gruziji nismo pomagali direktno, ker nismo želeli se tepsti proti našim zaveznikom, Špancem. Je pa to bil zelo učinkovit način indirektne pomoči.


Taktično gledano, sem pred začetkom Grške operacije, pričakoval precej težje delo. Veliko je bilo neznank, na katere ni bilo jasnih odgovorov.
Na roke nam je šlo to, da Makedonija noče v direktno vojno, zaradi prejšnjih slabih izkušenj z nami. Turčija in Hrvaška pa sta vedeli, da bi v primeru napada na nas izgubili zavezništvo z Španijo. Obe državi sta smatrali da gre podpis tega zavezništva njima v prid, mi pa smo to lepo izkoristili, ker nam nista mogli / želeli napovedati vojne in to je moralo vnesti nekaj slabe volje v njihovo zavezništvo, ker smo poceni blokirali dve njihovi največji sili, ki sta lahko pomagali samo preko MPP.
Tako sta kot potencialni grožnji ostali samo še Srbija in pa Bolgarija z MPPji.
Srbi so nedolgo nazaj bili v vojni z Bolgari, že tradicionalno pa niso imeli najboljših odnosov, računal sem na to, da napad na Slovenijo samo zaradi pomoči Bolgariji, ne bi bila najbolj popularna opcija za Srbe. Za vsak slučaj, da jih ne provociramo, pa ste kdaj tudi videli ukaz, da se popolnoma pri miru pusti Srbske bitke in pa da ne sprožamo osvobodilnih vojn, ne glede na to, kako so nekatere srbeli prsti. Na koncu se je to ne-vmešavanje Srbije izkazalo za bistveno.

Še zadnja kalkulacija, ki se je izkazala nam v prid, pa je povezana s tem, kako različne države operirajo v vojni. Vsaka od naših nasprotnic ima svojo specifiko, značilnosti in različne organizacije. Brez omaloževanja, gre za močne nasprotnike, pa vendar se večina slednjih, tudi po več njih skupaj, ne more primerjati z našo organizacijo, ko se gre za škodo storjeno v zadnjih minutah. Še posebej, če se gre za organizirane napade večkrat dnevno, na večih koncih. Nekdo na zadnjem srečanju je v šali to opisal z : normalno, sej ne moreš z vsemi multiji sekat v zadnji minuti!
Ker v teh organiziranih napadih, niso sodelovali Južno-ameriški tanki, ki so bili zaposleni z Kitajsko, ravno tako kot ne naprimer Poljaki, je Slovenija z presenetljivo lahkoto dobivala tiste naskoke v zadnjih minutah. Še posebej v bitki za Thracian valley , kjer bi brez problema, na storjeno škodo lahko naredili še kakšne pol miljarde škode več, če bi to bilo potrebno.

Tako nam je uspelo, kot edini državi dosedaj, zmagati eno od vojn proti premočni Nevtraliji. Mene so razočarali v vojaškem smislu, v geopolitičnem, pa nikoli nisem dvomil da je to v prvi vrsti ne zavezništvo, ampak hierarhija različno pomembnih držav. Dokler napadaš relativno nepomembno državo, ni takšne panike, kot če bi se spravil na najmočnejših par držav zavezništva. Dobro za velike, škoda za male. Predvsem ker kljub Bolgariji in pa Ukrajini, ne spregledajo. 
Grčija je pristala na, za moje pojme, za njih dobre pogoje, saj bodo imeli 100% bonuse in tako ta vojna ni več potrebna. Lahko bi se izživljali in še dokončno izbrisali Bolgare, ampak so dobili zadostno lekcijo tudi brez tega. To, da so morali prekiniti zavezništvo z Hrvati in Turki, je dovolj močno sporočilo samo zase. Sicer je bilo potrebno precej vztrajanja, ker nekateri pričakujejo, da bodo iz izgubljene vojne ušli brez vsake praske, ampak dileme ni moglo biti. Ponavadi lepo prosim, ker verjamem da lepa beseda dobro mesto najde - tokrat nisem.

Kljub temu, da v nobeni izmed bitk, nismo bili prisiljeni iti na polno, naj bo vse to zgoraj napisano opomin tistim, ki verjamejo, da se vojne dobiva z surovo silo. To vojno smo dobili z 3/4 moči. Brez poznavanja vseh teh zgornjih relacij, pa si drugače nekdo racionalen, ne glede na to kako enostavno sedaj lahko za nazaj vse to izgleda, niti ne bi upal spraviti vanjo. Že tako je bilo bolj tvegano, kot se to zdi sedaj.


Z to vojno smo dosegli:
Zaščito Grčije
Dali smo ven sporočilo, da bivših držav AEGISa pač ne bo brisal vsak, ki ima tri minute časa.
Osramotili smo Neutralijo  (tudi če si sami tega ne priznajo), da kljub veliki premoči, niso mogli (ali pa hoteli?!) zaščititi svoje članice.
V času ko je zelo popularno, tako imenovano farmanje, da sediš na bonusih in se priključiš močnejši strani za lagodnejše življenje, smo dali ven močno sporočilo, da si takšne države ne zaslužijo ne bonusov, ne spoštovanja, niti naj ne računajo na premoč zavezništva.
Razbremenili smo Kitajsko s tem ko smo nase navlekli škodo nekaterih držav, da se je lažje otresla invazije treh držav.
Od prvotnega plana, po katerem bi Gruzijo napadle Poljska, Hrvaška in Turčija, je do napada prišla samo Poljska. Ne vem ali si je Turčija vmes premislila ali ne, vem pa da zaradi naše prisotnosti na svojih mejah niso bili ravnodušni in da si vojne z Gruzijo v tistem momentu, niti niso mogli privoščiti.


To ni bila najbolj epska operacija, kar sem jih vodil, sem pa zaradi vseh zgoraj napisanih kalkulacij, ki so nam Å¡le na roko, nanjo najbolj ponosen.


V naslednjem mandatu, ne bom v vladi. Naslednji izziv bo spraviti Slovenske Stare Prdce na prvo mesto med vojaškimi enotami v igri, brez konkurence.





Lep pozdrav,
Janez Grozni